K vsebini

AĈ = "slaba lastnost, neprimernost, brezvrednost".

  • domodomaĉo = slaba, zdelana, razpadajoča hiša, podrtija
  • ĉevaloĉevalaĉo = slab, brezvreden konj, kljuse
  • babilibabilaĉi = neumno, zlobno klepetati, čvekati
  • aĉa = slab, neprimeren, brezvreden

AD = "trajajoče delovanje".

  • uzouzado = trajna, redna uporaba
  • vizitivizitadi = pogosto, redno obiskati
  • konstruo = dejanje izgradnje, način izgradnje, nekaj zgrajenega → konstruado = dejanje (trajne) gradnje
  • martelo (orodje) → marteli = udariti s kladivom → martelado = dejanje (trajno) udarjati, tolči
  • reĝo (oseba) → reĝi = vladati kot kralj → reĝado = dejanje (trajno) kraljevanja

Če hočemo pokazati, da gre za dejanje, vendar ne želimo trajajočega pomena pripone AD, moramo uporabiti drug koren za dejanje, ki nima pomena trajanja, ali pa se izraziti popolnoma drugače: martelado (trajno) → martelbato = en udarec s kladivom; brosado (trajno) → brostiro = en poteg s krtačo.

AĴ = "(opredmetena) zadeva".

  • belabelaĵo = (opredmetena) lepa zadeva, lepa stvar
  • utilautilaĵo = (opredmetena) koristna zadeva
  • dolĉadolĉaĵo = nekaj sladkega okusa (bonbon ipd.), sladkarija
  • novanovaĵo = zadeva, ki se je ravnokar pojavila; nekaj, kar se je ravnokar zgodilo
  • farifaraĵo = nekaj, kar je bilo storjeno, je storjeno ali bo storjeno
  • desegnidesegnaĵo = narisana slika, risba
  • kreskikreskaĵo = nekaj, kar raste, rastlina
  • kovrikovraĵo = nekaj, s čimer pokrijemo
  • amuziamuzaĵo = nekaj, s čimer se lahko zabavamo
  • havihavaĵo = nekaj, kar imamo
  • trinkitrinkaĵo = nekaj, kar pijemo, pijača
  • konstruo = dejanje gradnje, način gradnje, nekaj zgrajenega → konstruaĵo = nekaj zgrajenega (običajno hiša)
  • lignolignaĵo = nekaj narejenega iz lesa
  • araneoaraneaĵo = pajkova mreža, pajčevina
  • azenoazenaĵo} = oslovska (= bedasta) zadeva, oslarija
  • ĉirkaŭĉirkaŭaĵo= prostor/kraj/območje okoli česa, okolica
  • postpostaĵo = zadnjica, rit, sedalo
  • sen sencosensencaĵo = zadeva, ki ji manjka smisel, nesmisel
  • kokidokokidaĵo = jed iz piščanca
  • ovoovaĵo = jed iz jajc(a)
  • glacioglaciaĵo = slaščica iz ledene smetane, sladoled
  • aĵo = konkretna zadeva (nedoločene vrste)

V nekaterih primerih lahko dodamo deležniško pripono za večjo natančnost: draŝataĵo (žito, ki ga mlatimo), draŝitaĵo (žito, ki smo ga že mlatili), draŝotaĵo (žito, ki ga nameravamo mlatiti), brulantaĵo (nekaj, kar gori), brulintaĵo (nekaj, kaj je že gorelo). Običajno pa preprosta AĴ-pripona popolnoma zadošča.

AN

AN = "član skupine, prebivalec kraja, pristaš nauka, oseba, ki pripada kraju" ipd.

  • kluboklubano = član kluba
  • EŭropoEŭropano = prebivalec Evrope, Evropejec
  • IndonezioIndoneziano = prebivalec Indonezije, Indonezijec
  • vilaĝovilaĝano = prebivalec vasi, vaščan
  • IslamoIslamano = vernik v Islam
  • respublikorespublikano = podpornik ideje, da naj bo država republika, član stranke, ki se imenuje republikanska, republikanec
  • ŝipoŝipano = oseba, ki dela na ladji
  • estraroestrarano= član vodstva
  • sama landosamlandano = prebivalec iste države, rojak
  • ano = član društva, stranke, družine, cerkve ipd.; aniĝi = postati član, pristopiti v skupino

AR

AR = "celota ali zbirka mnogih istovrstnih zadev"

  • homohomaro = vsi ljudje na svetu, ves človeški rod, človeštvo
  • birdobirdaro = vsi ptiči na svetu ali na enem območju
  • gazetogazetaro = vsi časopisi na enem območju, časopisje
  • verkoverkaro = vsa dela enega avtorja, opus
  • estroestraro = izbrana skupina vodij ene organizacije, vodstvo
  • arboarbaro = kraj z veliko skupaj rastočih dreves, gozd
  • harohararo = vsi lasi na glave neke osebe, lasje
  • ŝafoŝafaro = vse ovce enega lastnika ali na enem kraju, ovčja čreda
  • meblomeblaro = vsi kosi pohištva ene sobe/stanovanja/hiše, pohištvo
  • altaj montojaltmontaro = masiv ali veriga visokih gor, visokogorje
  • vortovortaro = knjiga s seznamom besed in pojasnili o njih, slovar
  • horohoraro = razpredelnica z urami, v katerih se kaj posebnega zgodi, urnik
  • ŝtupetoŝtupetaro = naprava za plezanje iz dveh drogov z več prečkami, lestev
  • vagonovagonaro = niz povezanih vagonov, ki ga vleče lokomotiva, vlak
  • aro = skupina, zbirka, trop ipd., množica

ĈJ

S ĈJ delamo ljubkovalna moška imena. Pred ĈJ damo skrajšano obliko imena. Običajno ohranimo od 1 do 5 črk.

  • JohanoJohanĉjo ali Joĉjo
  • VilhelmoVilhelĉjo ali Vilheĉjo ali Vilĉjo ali Viĉjo
  • papagoPapĉjo (ljubkovalno ime za samca papige)
  • PatroPaĉjo
  • OnkloOĉjo
  • FratoFraĉjo

ĈJ je enako kot NJ nekoliko posebna pripona, ker se ne začne s samoglasnikom in ker lahko skrajšamo koren pred njo. V nekaterih primerih bi lahko najprej dodali pripono UL, če bi to pomagalo tvoriti lepše zvenečo obliko: PetroPetruloPetruĉjo ipd. Vendar to niti tradicionalno niti logično, ampak kadar gre za ljubkovalna imena, niti tradicija, niti logika, niti stroga slovnica niso zelo pomembne. Ljubkovalna imena lahko dejansko tvorimo popolnoma poljubno (na primer z izposojo iz drugih jezikov).

EBL

EBL = "je možno narediti". EBL lahko uporabljamo le pri prehodnih glagolih:

  • manĝimanĝebla = takšen, da se ga da jesti, užiten
  • nombrinombrebla = takšen, da se ga lahko šteje, števen
  • malhavimalhavebla = takšen, da ga lahko pogrešamo, pogrešljiv, nepotreben → nemalhavebla = takšen, da ga ne moremo pogrešati, nepogrešljiv, potreben
  • komprenikompreneble{2 = tako, da vsakdo lahko razume, samoumevno, očitno (pogosto v rabi kot okrajšava za memkompreneble)
  • esperiespereble = tako, da lahko zadevo upamo
  • supozisupozeble = tako, da se lahko zadevo domneva, domnevno
  • eble = "je mogoče, se lahko zgodi"; eblo = nekaj, kar je možno; ebleco = lastnost nečesa, ki se lahko zgodi

V nekaterih primerih uporabljamo EBL (in tudi IND ter END) za glagolom, ki je običajno neprehoden, pa ima lahko predmet.

  • iriirebla = tak, da je prehoden, tak, da se ga da prehoditi (= hoditi na njem ali po njem), pohoden
  • loĝiloĝebla = tak, da je lahko naseljen, tak, da ga lahko obljudimo (= stanujemo v njem)

Navadno rečemo iri sur/laŭ vojo in loĝi en domo, ampak tudi iri vojon in loĝi domon sta pravilni obliki, čeprav zelo redki.

EC

EC = "lastnost ali stanje (nekoga ali nečesa)". EC vedno prikazuje nekaj abstraktnega (lastnost ali stanje).

  • bono = abstraktna ideja dobrega → boneco = dobro kot lastnost nekoga ali nečesa
    • Vi estos kiel Dio, vi scios bonon kaj malbonon. - Ti boš kot Bog, razumel boš dobro in zlo.
    • Ili admiris la bonecon de lia ago. - Občudovali so dobroto njegovega dejanja.
  • ruĝo = rdeča barva → ruĝeco = stanje biti rdeč, rdečica
    • Ŝiaj blankaj vangoj estis kolorigitaj de freŝa ruĝo. - Njena bela lica je pobarvala sveža rdečica.
    • La ruĝeco de ŝiaj vangoj malkaŝis ŝiajn sentojn. - Rdečica njenih lic je razkrila njena čustva.
  • longo = horizontalna dimenzija (vsaka stvar ima kakšno dolžino) → longeco = lastnost biti dolg, imeti veliko dolžino
    • Ni mezuris la longon de ĝiaj kruroj, kaj trovis, ke ili estas tre mallongaj. - Merili smo dolžino njegovih/njenih nog in ugotovili, da so zelo kratke.
    • La longeco de ĝiaj kruroj tre surprizis nin. - Dolgost njegovih(-nih) nog nas je zelo presenetila.

      Noge so bile presenetljivo dolge.

  • rapido = mera razdalje, premagane v določenem času (vsaka gibajoča se stvar ima neko hitrost) → rapideco = lastnost nečesa, ki se giblje (zelo) hitro
    • La rapido de la aŭto estis nur 20 kilometroj en horo. - Hitrost avta je bila le 20 kilometrov na uro.
    • La aviadilo pasis kun fulma rapideco. - Letalo je švignilo kot blisk.
  • homohomeco{2 = naravna lastnost človeka, človečnost
  • granda animograndanimeco = lastnost imeti veliko (= plemenito) dušo, velikodušnost
  • korektokorekteco = lastnost biti popravljen, brez napak
  • unuunueco = lastnost biti kot en
  • unuaunuaeco = lastnost biti prvi
  • estontaestonteco = prihodnji čas. Oblike kot estonto navadno prikazujejo osebo kot vsi deležniki s končnico O, a v nekaterih primerih uporabljamo estonto kot okrajšavo za estonteco.
  • pasintapasinteco = pretekli čas
  • infanoinfaneco = lastnost biti otroški, otroštvo
  • eco = lastnost, kakovost

V nekaterih primerih je EC uporabljen nelogično zaradi vpliva nacionalnih jezikov: Bedaŭrinde mi ne havas la eblecon tion ĉi fari. Dejansko sploh ne gre za lastnost, ampak za eblo (ali nemara za eblaĵo). Recite kot Zamenhof: Bedaŭrinde mi ne havas la eblon tion ĉi fari. (Če kolebamo med eblo in ebleco, izberimo eblo, ker je ta skupna oblika in za ebleco in za eblaĵo ter je tako eblo lahko komaj kdaj nepravi izbor.)

EC lahko uporabljamo tudi s končnico A ali končnico E (ali glagolsko končnico). Takšne oblike imajo običajno pomen "simila, simile, samaspekta kiel, samamaniere kiel":

  • ligneca papero = papir, ki deloma izgleda kot les
  • Ni havas amikecajn rilatojn kun ili. = Ni rilatas kvazaŭ ni estus amikoj. - Ni havas amikecajn rilatojn kun ili. = Imamo odnose, kot da bi bili prijatelji.

V nekaterih primerih lahko za večjo jasnost uporabimo zloženke z ŝajna, simila, maniera ali stila. V nekaterih primerih oblike z ...eca pomenijo "nanašajoč se na takšno lastnost, o zadevni lastnosti": patreca testo = test o očetovstvu, test za ugotovitev, ali je nekdo oče.

EG

EG = "(najbolj) velika stopnja, (najbolj) velika vrsta"

  • domodomego = (zelo) velika hiša
  • varmavarmega = zelo topel
  • bonebonege = zelo dobro, odlično
  • kriikriegi = (zelo) glasno vpiti, kričati
  • ŝatiŝategi = imeti zelo rad
  • dankon!dankegon! = velika hvala!
  • {tretreege = zelo zelo
  • pordopordego = glavna, velika vrata hiše, mesta, posestva, dvora ipd.
  • grandagrandega = izredno velik, ogromen, velikanski
  • piedopiedego = veliko, debelo, neprijetno ali nevarno stopalo človeka ali živali, taca, šapa
  • manĝimanĝegi = hlastno ali preveč jesti, žreti, goltati
  • ege = zelo močno, krepko, izdatno, skrajno

EJ

EJ = "kraj, prostor, hiša, soba ipd. namenjen za nekaj". Tisto, kar stoji pred EJ, je vedno tisto, kar se dogaja ali nahaja na tem kraju.

  • lernilernejo = kraj, namenjen učenju (učilna, učilnica), šola
  • dormidormejo = soba za spanje, spalnica
  • elirielirejo = kraj (običajno vrata), skozi katerega gremo lahko ven, izhod
  • redaktiredaktejo = kraj, kjer urejajo (npr. časopis), uredništvo
  • akceptiakceptejo = kraj, kjer nas sprejmejo (v hotelu, na kongresu ipd.), recepcija, sprejemnica
  • necesanecesejo = kraj za določeno potrebno opravilo, katerega raje naravnost ne imenujemo (scanje in sranje), stranišče
  • preĝipreĝejo = kraj za molitve in druge verske dejavnosti. Beseda preĝejo se po tradiciji uporablja za krščansko molilnico, medtem ko za molilnice drugih ver raje uporabljamo posebne izraze: moskeo, sinagogo, templo idr. Toda preĝejo se lahko uporablja za vsake vrste vero. Za krščansko molilnico obstaja tudi poseben izraz kirko (zelo redko uporabljen). Najbolj preprosto pa natančno določimo z: Kristana preĝejo, Islama preĝejo, Hinduisma preĝejo itd.
  • ĉevaloĉevalejo = kraj (hiša) za konje, konjušnica
  • malliberomalliberejo = kraj nesvobode, za jetnike (= jetnišnica), zapor
  • librolibrejo = prodajalna knjig, knjigarna (zbirka ali prostor za zbirko knjig je biblioteko, knjižnica)
  • rizorizejo = kraj (polja), kjer gojijo riž
  • herboherbejo = kraj, kjer rastejo predvsem trave (ne drevesa itd.), travnik
  • tajlorotajlorejo = kraj, kjer dela krojač, krojačnica
  • ministroministrejo = kraj (hiša, urad) ministra, ministrstvo
  • malsanulomalsanulejo = kraj, kjer negujejo in zdravijo bolnike, bolnišnica (= hospital)
  • TTT (la Tut-Tera Teksaĵo = www = svetovni splet, izgovori "to to to") → TTT-ejo ("to-to-to-ejo") = spletni strežnik, spletišče (kraj, kjer najdemo spletne zadeve)
  • ejo = kraj (namenjen za nekaj posebnega), prostor

Če gre za tovarno ali kaj podobnega, raje uporabljamo bolj jasne zloženke: tabakfarejo = "kraj, kjer proizvajajo cigarete in druge tobačne izdelke", ŝtalejo ali ŝtalfabriko = "jeklarna", gisejo ali gisfabriko = "tovarna litin in livarskih izdelkov".

EM

EM = "nagnjenost k čemu".

Beseda s pripono EM najčešče kaže, da je nekaj zaradi svoje narave pogosto ali stalno nagnjeno k temu dejanju:

  • timitimema = nagnjen k strahu, pogosto prestrašen, boječ
  • manĝimanĝema = nagnjen k pogostem in obilnem jedenju, požrešen, ješč
  • komprenikomprenema = tak, da želi vedno razumeti, razumevajoč
  • venĝivenĝema = tak, da želi maščevati, neoprostljiv, maščevalen
  • purapuri = biti čist → purema = tak, da hoče biti čist, čistoljuben

V nekaterih primerih uporabljamo EM za trenutno ali občasno željo ali za minljivo potrebo:

  • Ŝi sentis fortan manĝemon. (= ... fortan malsaton.) - Ŝi sentis fortan manĝemon. (= ... močno lakoto.)
  • Subite li fariĝis terure dormema. (= ... terure dorme laca.) - Subite li fariĝis terure dormema. (= ... strašno zaspan.)

Kot drugo možnost lahko uporabimo zloženke z vola: manĝivola, venĝovola. A običajno EM zadošča.

V nekaterih besedah prikazuje EM sposobnost:

  • produktiproduktema = tak, da lahko mnogo proizvede
  • kreikreema = tak, da lahko mnogo ustvari

Lahko uporabimo tudi zloženke z pova ali kapabla: produktipova, kreokapabla. Običajno pa je EM dovolj jasen.

V nekaterih besedah EM pomeni, da smo po svoji naravi ogroženi od nečesa, da nekaj tvegamo, česar nočemo:

  • erarierarema = tak, da dela pogosto ali lahko napake
  • mortimortema = tak, da lahko umre, celo mora umreti

V nekaterih primerih delamo besede z EM, ki ne izvirajo iz glagola:

  • gastogastema = tak, da ima rad goste, gostoljuben
  • la sama seksosamseksema = tak, da ima raje isti spol

Gastema se zato lahko razume kot "rad biti gost". Če ne gre za takšen pomen, je lahko bolj priporočljivo uporabiti zloženke z ama: gastama = "tak, da ljubi goste", samseksama = "tak, da ljubi isti spol". Drugače pa, kadar se zdi AM premočan ali smiselno zgrešen, je vendar morda EM bolj priporočljiv.

Besede z EM imajo najčešče končnico A, vendar imajo lahko katero koli končnico. Pri končnici O so imeli prej navado vedno dodati pripono EC: manĝemeco, timemeco ipd. Vendar EC običajno ni potreben. Zadošča manĝemo, timemo itd. Pred pripono UL lahko pogosto izpustimo EM, če ostane pomen jasen: timemulotimulo, drinkemulodrinkulo.

EM se uporablja tudi kot navaden koren: emo = trenutna nagnjenost, želja, ema = trenutno nagnjen k nečemu, željan.

END

END = "mora biti narejen". END lahko uporabljamo samo pri prehodnih glagolih.

  • pagipagenda = tak, da mora biti plačan, ki ga je treba plačati, plačljiv
  • respondirespondenda = tak, da mora biti odgovorjen, da je treba nanj odgovoriti

ER

ER = "zelo majhen del celega predmeta". ER se uporablja, kadar se nekaj sestoji iz mnogih enakih delcev. To, kar stoji pred ER, vedno prikazuje celoto, ki jo tvorijo ti delci.

  • sablosablero = zrno peska
  • neĝoneĝero = kosem (kosmič) snega, snežinka
  • monomonero = kovanec, novec (kos papirnate gotovine se imenuje monbileto ali monpapero)
  • fajrofajrero = zelo majhen (leteč) goreč delec, iskra (električno iskro imenujemo tudi sparko)
  • ero = majhen (sestavni) del, delec

ER prikazuje enega od mnogih podobnih, komaj razločljivih sestavnih delov celote. Če gre za raznovrstne ali osebnostne dele, ne uporabimo ER, ampak PART: mondoparto (≈ kontinento), landparto, korpoparto, parto de libro. Če gre za del, ki je odlomljen ali odtrgan od celote, uporabimo PEC: Mi disŝiris la leteron kaj disĵetis ĝiajn pecetojn en ĉiujn angulojn de la ĉambro.

ESTR

ESTR = "oseba, ki vodi in odloča, gospodar". To, kar stoji pred ESTR, je vedno kraj, kjer vodja odloča, ali tisto, o čemer vodja odloča.

  • ŝipoŝipestro = tisti, ki na ladji odloča, kapitan
  • imperioimperiestro = naziv vodje cesarstva, cesar
  • grupogrupestro = tisti, ki vodi skupino, vodnik
  • urbourbestro = izvoljena oseba za vodenje in upravljanje mesta, župan
  • lernejolernejestro = direktor šole, ravnatelj
  • centcentestro= oficir, ki vodi stotnijo, sto vojakov, stotnik
  • estro = šef z močjo odločanja, vodja

ET

ET = "(najbolj) nizka stopnja, (najbolj) majhna zvrst".

  • domodometo = (zelo) majhna hiša, hišica
  • varmavarmeta = samo nekoliko topel, mlačen
  • babilibabileti = malo klepetati
  • iomiomete = samo malo, malček
  • ŝtrumpoŝtrumpeto = kratka nogavica, ki pokrije samo stopalo in del nad stopalom, gleženj
  • ridirideti = smejati se neslišno z zaprtimi usti, smehljati se
  • patropatreto = dragi oče, očka
  • manomaneto = ljubko majhna roka, ročica
  • eta = majhen, šibek; etigi = zmanjšati, oslabiti; etulo = majhna oseba

V nekaterih primerih uporabljamo ET kot predpono za prikazovanje posebnega pomena:

  • burĝoetburĝo = meščan, katerega meščanstvo je nizko po družbenem statusu), malomeščan
  • fingroetfingro = vrsta prsta, ki je običajno manjši od ostalih prstov na roki, mezinec

ID

ID = "rojenec, mladič". Tisto, kar stoji pred ID, vedno pokaže na tisto, od koder izvira mladič.

Navadno je ID uporabljen pri besedi za žival. Tedaj ID prikazuje nedoraslo žival, mladiča zadevne živalske vrste.

  • bovobovido = nedoraslo govedo, tele
  • kokokokido = nedorasel petelin ali kokoš, piščanec
  • ranoranido = nedorasla žaba
  • ido = mladič živali

V nekaterih primerih uporabljamo ID za mlado rastlino: arboarbido = mlado drevo

Pri besedi, ki označuje človeka, ID prikazuje otroka, potomca, brez ozira na starost. Tako uporabljamo ID predvsem pri naslovih in zgodovinskih imenih:

  • reĝoreĝido = otrok kralja, princ
  • TimuroTimuridoj = princi, izvirajoči od sultana Timura la Lame
  • IzraeloIzraelido = potomec osebe Izrael (Israelano = prebivalec države Izrael)

V nekaterih primerih je ID uporabljen slikovito pri besedah, ki označujejo države ali jezike:

  • landolandido = človek, rojen v določeni državi, domorodec
  • LatinoLatinida lingvo = jezik, ki izvira iz latinščine

IG

IG = "učinkovito, vzročno ali spreminjevalno dejanje". Tisto, kar stoji pred IG, vedno prikazuje izid dejanja.

  • akraakrigi = delovati tako, da nekaj postane ostro
    • Mi akrigas mian tranĉilon. - Brusim svoj nož.
  • longalongigi = delovati tako, da nekaj postane dolgo
    • La kunveno devus esti mallonga, sed la multaj demandoj longigos ĝin. - Sestanek bi moral biti kratek, a ga bodo mnoga vprašanja naredila dolgega.
  • pli longaplilongigi = delovati tako, da nekaj postane daljše
    • Ni devis plilongigi nian viziton en Hindujo. - Morali smo podaljšati naš obisk v Indiji.

Glagol z IG lahko naredimo iz korena besede dejanja (ki je navadno glagol). Takšen IG pomeni, da povzročimo, da nekdo naredi zadevno dejanje. Predmet takšnega glagola z IG je tisto, kar bi bilo osebek enostavnega glagola.

Lahko izhajamo iz neprehodnega glagola:

  • sidisidigi = delovati tako, da nekdo začne sedeti
    • Li sidigis sian infanon sur seĝon. - Posadil je svojega otroka na stol.

Izhajamo lahko tudi iz prehodnega glagola. Predmet takšnega glagola z IG je ali osebek enostavnega glagola ali predmet enostavnega glagola.

  • komprenikomprenigi = delovati tako, da nekdo razume
    • Mi finfine sukcesis komprenigi lin, ke li devas iri hejmen. - Končno sem ga uspel prepričati, da mora iti domov.
    • Mi ne povis komprenigi la ŝercon al li. - Nisem ga mogel pripraviti do tega, da bi razumel šalo.

Glagol z IG lahko naredimo tudi iz korena, ki je navadno samostalnik.

Takšen glagol z IG lahko pomeni, da delamo tako, da predmet postane tisto, kar prikazuje koren, vendar lahko tudi pomeni, da naredimo predmet takšen kot koren, ali pa lahko pomeni, da povzročamo , da predmet vrši dejanje, ki se nanaša na koren:

  • edzoedzigi = delovati tako, da nekdo postane soprog
    • Li edzigis sian filon al riĉa fraŭlino. - Oženil je svojega sina z bogato gospodično.
  • pintopintapintigi = delovati tako, da nekaj postane koničasto, da nekaj dobi konico
    • Se vi volas skribi, vi devas unue pintigi vian krajonon. - Če hočeš pisati, moraj najprej priostriti (ošiliti) svoj svinčnik.
  • flamoflamiflamigi = delovati tako, da nekaj gori
    • Petro flamigis la fajron per forta blovado. - Peter je zanetil ogenj z močnim pihanjem.

Glagol z IG lahko naredimo tudi iz dela stavka s predlogom:

  • en (la) domoendomigi = premakniti v hišo
    • Kiam komencis pluvi, ŝi rapide endomigis la infanojn. - Ko je začelo deževati, je hitro spravila otroke v hišo.
  • sen vestosenvestigi = odstraniti oblačilo z nekoga
    • Janjo estis senvestigita kaj endormigita. - Janja je bila slečena in uspavana.

Teoretično lahko izrazimo nasprotje od sen...igi z kun...igi, vendar takšnih vrst besed običajno ne uporabljamo, ker imajo mnoge osnovne besede same po sebi takšen pomen: maski = "kunmaskigi", vesti = "kunvestigi". V takšnih primerih lahko kot različico od sen...igi uporabimo predpono MAL brez IG: malvesti = senvestigi, malmaski = senmaskigi. Senfortigi ima bolj ali manj enak pomen kot malfortigi. Nasprotje od senfortigi je teoretično "kunfortigi", a je to nepotrebno močna beseda. Namesto tega rečemo preprosto fortigi.

Glagol z IG lahko naredimo tudi iz besedice ali iz afiksa.

  • forforigi = odstraniti, odnesti, izbrisati, spraskati
    • Per forta lesivo ŝi sukcesis forigi la nigrajn makulojn. - Z močnim lugom je uspela odstraniti črne madeže.
  • alaligi = dodati, priložiti
    • Ili baldaŭ discipline aligos siajn fortojn al tiu komuna granda armeo. - Kmalu bodo disciplinirano pridružili svoje sile k tej skupni veliki vojski.

Kadar koren nima pomena niti lastnosti niti dejanja, lahko pogosto kolebamo, ali naj uporabimo osnovni glagol brez pripone ali glagol s pripono IG. Često daje jezikovna tradicija osnovnemu glagolu pomen, kot ga ima glagol z IG: konfuzo = nered → konfuzi = ustvariti nered, narediti neurejenega. V nekaterih primerih je tradicija izbrala rabo samo oblike z IG: grupogrupigi = združiti v skupino, postaviti v skupino. V nekaterih primerih je tradicija dala različen pomen osnovni obliki in obliki z IG, a imata obe obliki pomen kot glagol z IG: kolorokolori = dati nečemu svojo barvo, biti tisto, kar daje barvo nečemu; kolorokolorigi = delovati tako, da nekaj postane barvasto. Vendar ne moremo zahtevati, da vedno vsi sledijo tem rahlim razlikam. Dopuščati moramo vsaj, da kdo včasih pomeša npr. kolori in kolorigi. V nekaterih primerih ima osnovna oblika pomen, ki ne ustreza obliki z IG: lumolumi = oddajati svetlobne žarke; lumolumigi = delovati tako, da nekaj sveti, narediti svetlega. V nekaterih primerih imata obe obliki enak pomen: ordoordi ali ordigi = ustvariti red, postaviti v red, narediti urejenega. Sedaj imamo na splošno raje obliko ordigi.

Često dodajamo odvečen IG glagolu, ki naj bi ga navadno ne imel. To se lahko dopušča, zlasti če iz tega rezultira večja jasnost, a običajno uporabljajmo tradicionalne oblike. Vendar oblike niso vedno čisto ustaljene. V nekih primerih morda pripona IG ni nujna, ker ima osnovna oblika komaj kakršen drugačen pomen. Tedaj bomo morda v bodoče začeli uporabljati krajšo obliko brez IG: Često se lahko uporabljata vzporedno obe obliki brez razlike v pomenu: loki/lokigi, arkivi/arkivigi, listi/listigi.

IG se običajno pojavlja z glagolsko končnico, a ima lahko tudi končnice O, A ali E. Takšne oblike prikazujejo enake pomene delovanja kot glagolska oblika: akrigo = "dejanje brušenja", akriga = "povezan z dejanjem brušenja, bruseč", sidigo = "dejanje posaditve", sidige = "povezano z dejanjem posaditve", edzigo = "dejanje oženitve", edziga = "povezan z dejanjem oženitve".

IG se uporablja tudi kot navaden koren: igi= povzročiti, da nekdo naredi kakšno dejanje.

IĜ = "prehod v novo stanje, na nov kraj, v novo dejanje". To, kar stoji pred IĜ, vedno pokaže izid tega prehoda.

  • palapaliĝi = postati bled, pobledeti
    • Li paliĝis pro la ŝoko. - Pobledel je zaradi prizadetosti.
  • longalongiĝi = postati dolg
    • La tagoj longiĝas, printempo alvenas. - Dnevi se daljšajo, prihaja pomlad.
  • pli longaplilongiĝi = postati bolj dolg, daljšati se
    • Li asertas, ke post la vizito al la miraklisto lia kruro plilongiĝis. - Trdi, da se je po obisku pri čudodelniku njegova noga podaljšala.

Glagol s pripono IĜ, narejen iz neprehodnega glagola, kaže prehod v dotično dejanje. IĜ pri takšnem glagolu je torej skoraj enak predponi EK. V nekaterih primerih takšni glagoli s pripono IĜ kažejo odtenek, da se je dejanje zgodilo samo po sebi ali da se je dejanje zgodilo nehote:

  • sidisidiĝi = začeti sedeti, sesti
    • Li sidiĝis sur la sofo. - Sedel je na blazinjak.
  • estiestiĝi = začeti biti, nastati, postati
    • Estiĝis kverelo inter ili. - Med njimi je nastal prepir.
  • mortimortiĝi = postati mrtev (nehote)
    • Mia onklo ne mortis per natura morto, sed li tamen ne mortigis sin mem kaj ankaŭ estis mortigita de neniu; unu tagon, promenante apud la reloj de fervojo, li falis sub la radojn de veturanta vagonaro kaj mortiĝis. - Moj stric ni umrl naravne smrti, a vendar se ni sam usmrtil in tudi ni bil umorjen od nikogar; nekega dne je sprehajajoč se ob železniških tirih padel pod kolesa vozečega vlaka in preminul.

      Že preprosto morti kaže prehod (od življenja v smrt). Tu IĜ pokaže, da se je smrt zgodila nehote, ponesreči.

Glagol s pripono IĜ lahko naredimo tudi iz prehodnega glagola. V takšnem IĜ-glagolu IĜ ne kaže na prehodni pomen. IĜ služi tam le za neprehodnost glagola, da se spremenijo vloge v povedi:

  • malfermimalfermiĝi = odpreti se, biti odprt (sam od sebe)
    • La knabo malfermis la pordon. - Deček odpre vrata.
    • La pordo brue malfermiĝis. - Vrata so se s hrupom odprla.
  • turniturniĝi = obrniti se, biti obračan (sam po sebi)
    • La knabo turnis sian kapon. - Deček je obrnil svojo glavo.
    • La tero turniĝas ĉirkaŭ sia akso. - Zemlja se obrača okoli svoje osi.
  • ruliruliĝi = premikati se s kotaljenjem, biti kotaljen (sam od sebe), kotaliti se
    • Kiu rulas ŝtonon, al tiu ĝi revenos. - K tistemu, ki kotali kamen, se bo ta povrnil.
    • Ili rulis sian ĉaron. - Kotalili so svojo cizo.
    • La vinberoj elpremite ruliĝadis sur la teron. - Grozdne jagode so se iztisnjene kotalile na zemljo.
    • La veturilo ruliĝis tre rapide. - Vozilo se je kotalilo zelo hitro.

Glagol s pripono IĜ, narejen iz prehodnega glagola, je često podoben pasivnemu glagolu. Razlika je, da IĜ-glagol pokaže, da se dejanje dogaja več ali manj samo po sebi ali da nas ne zanima morebitni povzročitelj dejanja: Li estis naskita en Januaro. Običajna pasivna poved. Pozorni smo predvsem na dejanje, ki se je izvršilo z nekim izidom (zaradi IT-oblike). Li naskiĝis en Januaro. Li fariĝis naskita (=bil je rojen). Večja pozornost rojencu, otroku kot pa roditelju, materi.

Glagol z IĜ lahko naredimo tudi iz korena, ki je običajno samostalnik. Takšen glagol z IĜ lahko pomeni, da osebek postane ravno tisto, kar prikazuje koren, ali da postane podoben korenu ali da se mu dogaja nekakšno dejanje, opredeljeno s korenom:

  • edzinoedziniĝi = postati soproga nekoga, omožiti se
    • Ŝi edziniĝis kun sia kuzo. - Omožila se je s svojim bratrancem.
  • pintopintapintiĝi = postati koničast, dobiti (ostro) konico
    • Malgraŭ liaj penoj la krajono ne pintiĝis. - Kljub njegovim naporom svinčnik ni postal oster.
  • flamoflamiflamiĝi = začeti goreti, vžgati se
    • Ligno fendita facile flamiĝas. - Razklan les se z lahkoto vžge.

Glagol z IĜ lahko naredimo tudi iz dela stavka s predlogom. Natančen pomen je odvisen od predloga. Če je predlog npr. krajevni ali smerni, ima IĜ pomen "premikati se, iti, preseliti se":

  • en domoendomiĝi = priti v hišo
    • Kiam la fulmotondro komenciĝis, ni tuj endomiĝis. - Ko se je nevihta začela, smo šli takoj v hišo.
  • sen vestosenvestiĝi = postati nag, sleči svojo oblačilo
    • Senhonte mi senvestiĝis antaŭ ili. - Brez sramu sem se slekel pred njimi.

Glagol z IĜ lahko naredimo tudi iz besedice ali afiksa:

  • alaliĝi = pridrižiti se, postati ud nečesa, včlaniti se, napovedati svojo udeležbo
    • Al lia antaŭa embaraso aliĝis nun iom da konfuzo. Ĉu vi jam aliĝis al la kongreso? - K njegovi prejšnji zadregi se je zdaj pridružilo nekoliko zmedenosti. Ali si se že prijavila na kongres?
  • senseniĝi = postati prost česa, osvoboditi se česa
    • Mi ne plu eltenas ilin, ni devas seniĝi je ili. - Ne prenašam jih več, moramo se jih znebiti.

IĜ nastopa običajno z glagolsko končnico, a ima lahko tudi končnico O, A ali E. Takšne oblike prikazujejo enak pomen dejanja kot glagolska oblika: akriĝo = "dejanje naostriti se", akriĝa = "povezan z dejanjem naostriti se, ostreč se", sidiĝo = "dejanje posaditi se, sesti", sidiĝe = "povezano z dejanjem posaditi se, sedajoč", edziĝo = "dejanje oženiti se", edziĝa = "povezan z dejanjem oženiti se", unuiĝo = "dejanje združiti se, (prostovoljna) združitev".

V nekaterih primerih lahko beseda z IĜ prikazuje tudi izid prehodnega dejanja: Unuiĝo Franca por Esperanto (ime združenja). Dio nomis la sekaĵon Tero, kaj la kolektiĝojn de la akvo Li nomis Maroj.

IĜ se uporablja tudi kot navaden koren: iĝi = postati, nastati.

IL

IL = "inštrument, aparat, orodje, sredstvo".

  • segisegilo = orodje za žaganje, žaga
  • fosifosilo = orodje za kopanje, rovnica
  • kudrikudrilo = koničasto orodje za šivanje, šivanka
  • tonditondilo = orodje za rezanje (ki se sestoji iz dveh rezil), škarje
  • ŝlosiŝlosilo = naprava, ki jo obrnemo v ključavnici za zaklepanje ali odklepanje, ključ
  • manĝimanĝilo = naprava za jedenje (krožnik, žlica, nož, vilice, paličica, kozarec ipd.)
  • sonorisonorilo = naprava, ki zveni, zvon(ec) (uporabnik zvona ne zveni ampak zvoni)
  • presipresilo = stroj za tiskanje knjig, časopisov itd.
  • komputikomputilo = (elektronski) aparat za obdelavo informacij in hitro računanje
  • aboniabonilo = papir, s katerim je je možno na nekaj naročiti
  • aliĝialiĝilo = papir, s kateri se je mogoče prijaviti (npr. na kongres), prijavnica, pristopnica
  • kuracikuracilo = karkoli, kar služi za zdravljenje (npr. zdravilo)
  • ilo = inštrument, sredstvo; ilaro = zbirka orodij za delo

Pripona IL ima zelo splošen pomen. Če se hočemo izraziti bolj natančno, lahko naredimo zloženke z drugimi koreni, npr.: presmaŝino, transportaparato, vendaŭtomato. Vendar pogosto ustreza preprosta oblika z IL.

Pri nekaterih redkih besedah z IL je element dejanja sam po sebi razumljen. Tisto, kar stoji pred IL, ne kaže samega dejanja, ampak npr. izid dejanja: fajrofajrilo = naprava za povzročiti ogenj (ne sredstvo za gorenje)

IN

IN = "spol tistih, ki lahko rodijo". Pripono IN lahko uporabljamo samo pri tistem, kar ima lahko spol, namreč človeku ali živali. IN doda pomen ženskega spola (in odvzame morebitni pomen moškega spola).

Najčešče dodamo IN besedi, ki ima pomen moškega spola. Tedaj ta beseda dobi pomen ženskega spola:

  • patropatrino = ženska, ki je rodila otroka
  • virovirino = odrasla ženska
  • knaboknabino = mlada ženska, deklica
  • avoavino = mati očeta ali matere
  • reĝoreĝino = ženska, ki vlada enako kot kralj, kraljeva soproga

IN lahko dodamo tudi besedi, ki je po spolu nevtralna, vendar se to dogaja mnogo redkeje. Tedaj ima spolno nevtralna beseda pomen ženskega spola:

  • homohomino = ženska oseba
  • aŭtoroaŭtorino = avtorica
  • pasaĝeropasaĝerino = potnica
  • bestobestino = samica
  • mortintomortintino = rajnica

Pri spolno nevtralni besedi lahko prikažemo moški spol s korenom VIR, uporabljenim kot predpona ali pridevnik.

Obstaja nekaj besed, ki so same po sebi ženskega spola: damo, nimfo, matrono, putino (nezložena beseda!) idr. Takšni besedi ne dodajmo pripone IN!

IN se uporablja tudi kot navaden koren: ino = samica (ali ženska); investaĵo = žensko oblačilo

IND

IND = "zasluži si ali je vreden česa (da se zgodi)". IND lahko uporabljamo samo pri prehodnih glagolih:

  • amiaminda = takšen, da si zasluži biti ljubljen
  • vidividinda = tako lep ali dober, da je vreden ogleda
  • mirimirinda = tako poseben, da se mu čudimo, ga občudujemo
  • bedaŭribedaŭrinde = tako (slabo), da je vreden obžalovanja
  • inda = zaslužen, vreden

ING

ING = "držalo, v katerega nekaj (delno) vstavimo". Tisto, kar stoji pred ING, je običajno tisto, kar delno vstavimo v držalo:

  • glavoglavingo = cevast predmet, v katerega vstavimo rezilo meča
  • cigarocigaringo = cevka, v kateri hranimo cigaro pred kajenjem
  • ŝraŭboŝraŭbingo = obroč, v katerega privijemo vijak, matica
  • ovoovingo = posodica, v katero postavimo jajce pred jedenjem
  • ingo = držalo (zlasti za meč), ki delno pokriva tisto, kar drži; eningigi = vstaviti v držalo

ISM

ISM = "doktrina, gibanje, sistem, način delovanja" ipd. Včasih beseda s pripono ISM tudi prikazuje posamezen primer posebnega načina delovanja. Pomen pripone ISM je močno različen in zelo odvisen od tega, za čemer ona stoji.

  • StalinoStalinismo = Stalinove politične ideje
  • KristanoKristanismo = religija kristjanov, Kristusova religija
  • koloniokoloniismo = eksploatacija kolonij s strani močne države
  • kapitalokapitalismo = ekonomski sistem zasebnega lastništva kapitala
  • alkoholoalkoholismo = bolezenska odvisnost od alkohola
  • diletantodiletantismo = amatersko in šušmarsko delovanje
  • patriotopatriotismo = ljubezen in požrtvovalnost do lastne domovine
  • la Angla lingvoAnglismo = posebnost angleškega jezika

IST

IST = "oseba, ki se pogosto ukvarja s čim (morda poklicno)". Tisto, kar stoji pred IST, je vedno tisto, s čimer se oseba ukvarja.

Obstaja pogosto napačno razumevanje, da je IST enak "profesiulo", vendar je njegov pravi pomen bolj obširen:

  • verkiverkisto = oseba, ki pogosto ustvarja (piše, sklada itd.)
  • kuracikuracisto = oseba, ki poklicno zdravi, zdravnik
  • artoartisto = oseba, ki prakticira umetnost, umetnik
  • biciklobiciklisto = oseba, ki često kolesari
  • ŝteliŝtelisto = oseba, ki često krade, tat
  • EsperantoEsperantisto = oseba, ki zna in uporablja esperanto

Po potrebi je mogoče tvoriti bolj natančne besede. Namesti splošnega fiŝisto lahko govorimo o fiŝkaptisto, ki ribari (= lovi ribe), pri fiŝbredisto, ki goji ribe, in o fiŝvendisto, ki prodaja ribe.

Za besedo s pripono IST pogosto obstaja podobna beseda s pripono ISM. Odnosi med tema dvema oblikama takšnih besednih parov so lahko zelo različni: alkoholisto = oseba zasvojena z alkoholom, prizadeta od alkoholizma; alkoholismo = bolezenska odvisnost od alkohola; kapitalisto = oseba, ki poseduje mnogo kapitala; kapitalismo = ekonomski sistem zasebnega lastništva kapitala. Obstajajo tudi zelo mnoge besede, ki se končujejo z "ist" ali "ism" in ki res prikazujejo razne "iste" in "izme", a vendar niso zložene, npr.: turistoturismo, faŝistofaŝismo, ekzistencialistoekzistencialismo.

Pogosto IST pomeni podpornik ustreznega "izma". Tedaj velja IST = ISM-AN: oportunisto = pristaš oportunizma, nekdo, ki deluje po načelih oportunizma; komunisto = pristaš komunizma, podpornik komunizma. Vendar IST ni vedno enak ISM-AN. Npr. kapitalisto ni isto kot kapitalismano.

Opomba: AN in IST sta v nekaterih primerih zelo bližnja. Tedaj lahko poljubno izberemo. Običajno izberemo tistega, ki ustvari najbolj mednarodno obliko. Navadno na primer rečemo Kristo, Kristano in Kristanismo. Obliki Krististo in Kristismo se nikoli ne pojavljata. Bili bi enako logični, a manj mednarodni. Primerjajte z Budho, Budhisto in Budhismo, kjer je izbira nasprotna, tudi zaradi mednarodnosti. Pri izrazu Budhisto pa vendar uporabljamo tudi enako logičen Budhano, a o Budhanismo ne govorimo. (Nekateri namesto tega uporabljajo Budao, Budaisto in Budaismo.)

Nikar pa ne recimo kirurgisto, astronomisto, ekologisto itd. A v mnogih primerih vendar lahko s pripono IST ustvarimo vzporedno besedo za takšno osebo, če obstaja posebna beseda za tisto, s čimer se ona ukvarja:

  • kirurgiokirurgiisto = kirurg
  • diplomatiodiplomatiisto = diplomat
  • gimnastikogimnastikisto = gimnast, telovadec

NJ

Z NJ delamo ljubkovalna imena žensk. Pred NJ uporabimo skrajšano obliko imena. Običajno ohranimo od 1 do 5 črk:

  • MarioManjoMarinjo - Mario → Manjo ali Marinjo
  • KlaroKlanjo - Klaro → Klanjo
  • SofioSonjoSofinjo - Sofio → Sonjo ali Sofinjo
  • PatrinoPanjo - Patrino → Panjo
  • OnklinoOnjo - Onklino → Onjo
  • FratinoFranjo - Fratino → Franjo

Pri uporabi NJ navadno odstranimo morebitno pripono IN. V nekaterih primerih pa lahko zadržimo samoglasnik od IN, če to pomaga narediti bolj lepo zvenečo obliko: kuzinoKuzinjo, knabinoKnabinjo. Morda celo lahko uporabimo odvečno pripono IN, če to pripomore k blagoglasnosti: KlaroKlarinoKlarinjo.

OBL

OBL = "množenje". OBL je uporaben le pri številskih izrazih in besedah podobnega pomena. Tisto, kar stoji pred OBL, vedno prikazuje, s koliko množimo:

  • duduobla = pomnožen z dva
  • duduoble = množeno z dva, dvojno, dvakrat
  • duduoblo = dvojna, dvakratna količina, dvakratnik
  • dekdekobla = pomnožen z deset, desetkraten
  • dekdekoble = pomnoženo z deset, desetkratno
  • dekdekoblo = desetkratna količina, desetkratnik
  • cent dek ducent-dek-du-obla = pomnožen s 112
  • cent dek ducent-dek-du-oble = pomnoženo s 112
  • cent dek ducent-dek-du-oblo = 112-kratna količina

Beseda z OBL s končnico A lahko tudi pomeni, da se nekaj sestoji iz toliko delov:

  • duobla vesto = oblačilo, ki se sestoji iz dveh plasti oblačil
  • duobla fadeno = dve vzporedni niti, ki se uporabljata kot ena

Pred OBL vedno napišemo število. Za večjo jasnost lahko uporabimo vezaj. Vezaj navadno postavimo tam, kjer je presledek v izvirnem števniku: dek dudekduoblo ali dek-duoblo; dudekdudekoblo; du mil dudekdumildudekoble ali raje du-mil-dudekoble. Enaka pravila za pisanje veljajo za priponi ON in OP.

ON

ON = "deljenje". ON se lahko uporablja le pri števnikih in besedah podobnega pomena. Tisto, kar stoji pred ON, vedno prikazuje, s koliko delimo.

  • duduono = en od dveh enako velikih delov celote, polovica, ½
  • duduona = velik kot polovica, biti polovica (česa)
  • duduone = velikosti kot polovica (nečesa), polovično
  • dekdekono = en od desetih enako velikih delov celote, desetina, 1/10
  • dekdekona = velik kot desetina, biti desetina (nečesa)
  • dekdekone = velikosti kot desetina (nečesa), desetinsko

Za besede z ON uporabljamo enaka pravila pisanja kot za OBL.

V nekaterih primerih zamenjujemo ON s korenom PART. Ne moremo reči npr. landono za landparto = "del države". ON ne prikazuje dela tistega, kar stoji spredaj, ampak del nečesa drugega. Triono ni del od tri, ampak en od treh enako velikih delov nečesa drugega.

OP

OP = "skupina z določenim številom članov". OP je možno uporabljati le pri številskih izrazih in besedah podobnega pomena. Tisto, kar stoji pred OP, vedno prikazuje, koliko članov je v skupini:

  • unuunuopo = ena sama zadeva ali oseba
  • unuunuopa = sam, gledan ločeno
  • unuunuope = vsak posamič, vsak za sebe
  • duduopo = skupina dveh, par, dvojica
  • duduopa = sestoječ se iz dveh članov
  • duduope = v skupini z dvema članoma, v skupinah po dva
  • dekdekopo = skupina desetih
  • dekdekopa = sestoječ se iz deset članov
  • dekdekope = v skupini z deset člani, v skupinah po deset

Za besede s pripono OP uporabljamo enaka pravila pisanja kot za OBL.

Pred končnico O je možno včasih izpustiti pripono OP, ker ima preprosta oblika s končnico O pri številskih izrazih med drugim pomen skupine:

  • duo = dvojica ali število dve
  • trio = trojica ali število tri
  • deko = deseterica ali število deset

UJ

UJ = "nekaj, kar je namenjeno vsebovanju nečesa gotovega". UJ ima v praksi tri različne pomene: "entenilo", "kreskaĵo" kaj "lando". Tisto, kar stoji pred UJ, vedno prikazuje tisto, kar je (ali se dogaja) v zadevi.

UJ lahko predstavlja posebno posodo (vsebnik), vazo, škatlo itd. ki služi za vsebovanje nečesa ali v katerem se nekaj dogaja:

  • salosalujo = posodica, v kateri imamo sol za uporabo pri jedilni mizi, solnica
  • cigarocigarujo = škatlica za cigare
  • abeloabelujo = umetno narejeno bivališče za čebele (naravno bivališče čebel se lahko imenuje abelejo, a ta beseda pomeni tudi "kraj, kjer ima čebelar panje" = čebelnjak)
  • monomonujo = mošnjiček (ali drugačna oblika denarnice) za prenašanje denarja
  • banibanujo = kad ali podobno, kjer kopamo sebe ali koga drugega
  • trinkitrinkujo = velika podolgovata posoda (korito), iz katere pijejo živali

Za večjo natančnost lahko delamo zloženke z drugimi koreni, na primer: teskatolo, tekruĉo, tetaso, cigarskatolo, cigaredpaketo, konservoskatolo.

Zapomnite si, da tisto, kar stoji pred UJ, vedno obvezno prikazuje vsebino, medtem ko pa tisto, kar stoji pred SKATOL, VAZ itd., lahko prikazuje ali vsebino ali material ali kaj drugega, npr. ladskatolo = "škatla iz pločevine", lignositelo = "lesen čeber". Ampak ladujo mora biti "vsebnik za pločevino" in lignujo je nujno "vsebnik za les".

Pri imenu sadeža, jagode ali cvetice lahko UJ prikazuje rastlino, navadno drevo ali grm, ki daje tisti sadež, jagodo ali cvetico:

  • pomopomujo = jablana
  • vinberovinberujo = vinska trta
  • rozorozujo = rožni grm

Lahko tudi rečemo pomarbo, vinberarbusto itd.

Pri imenu pripadnika ljudstva pomeni UJ vedno "državo (deželo) tega ljudstva":

  • FrancoFrancujo = država Francozov, Francija
  • ĈinoĈinujo = država Kitajcev, Kitajska
  • SomaloSomalujo = država Somalcev, Somalija

V nekaterih primerih naredimo ime države ali pokrajine z UJ s pomočjo drugačne vrste besede:

  • patropatrujo = očetnjava, domovina, dežela izvora
  • EsperantoEsperantujo = Esperantska država, (namišljena) dežela esperantistov, esperantski svet (kongresi itd.)

Pri imenih držav uporabljamo kot druge možnosti za UJ tudi koren LAND kot pripono ter neuradno pripono I. Največ držav pa ima nezloženo ime, npr. Usono, Birmo, Liĥtenŝtejno, Islando (ni tvorjeno s korenom LAND!) idr. V takšnih primerih uporabimo pripono AN za tvorjenje imen državljanov: Usonano, Birmano itd.

UJ se uporablja tudi kot navaden koren: ujo = posoda, škatla, vsebnik; enujigi = dati v posodo ipd. V takšnih primerih nima UJ nikoli pomena države ali rastline.

UL

UL = "oseba s kakšno značilnostjo". Tisto, kar stoji pred UL, vedno prikazuje tisto, kar je za osebo karakteristično, značilno.

  • junajunulo = oseba, za katero je značilna mladost
  • dikadikulo = posebno debela oseba, debeluh
  • fremdafremdulo = oseba iz tuje države, regije, mesta itd., tujec
  • sanktasanktulo = posebej sveta oseba, svetnik
  • blankablankulo = človek tako imenovane bele rase, belec
  • timitimulo = oseba, ki se pogosto boji, boječnež
  • ĝiboĝibulo = oseba z značilno grbo, grbavec
  • milionomilionulo = oseba, ki poseduje milijon(e) dolarjev, evrov, jenov ..., milijonar
  • sen kuraĝosenkuraĝulo = oseba, ki ji manjka hrabrost, šleva
  • antaŭantaŭulo = oseba, ki je obstajala in delovala prej, predhodnik
  • aliaaliulo = druga oseba

UL redno uporabljamo tudi v nekaterih imenih živalskih vrst, čeprav ne gre za osebe:

  • mamomamuloj = razred živali, ki dojijo svoje mladiče, sesalci
  • brankobrankuloj = takšne živali, ki dihajo s škrgami

Občasno uporabljamo UL slikovito za najbolj različne zadeve, tudi nežive, ki jih hočemo predstaviti, kot da so osebe:

  • nubojn skrapasnubskrapulo = izredno visoka hiša, ki dozdevno praska oblake, nebotičnik
  • tri mastojtrimastulo = ladja s tremi jambori, trijambornica

Pri besedah, ki že same po sebi predstavljajo nekakšno osebo, ne uporabljajmo po nepotrebnem pripone UL. Zlasti bodimo pozorni pri deležnikih s končnico O. Takšen deležnik vedno prikazuje osebo in dodajanje pripone UL je navadno napaka. Ne recite parolantulo, kurintulo, konatulo, ampak preprosto parolanto, kurinto, konato. Če pa vendar dodamo UL k deležniku s končnico O ali k drugi besedi za osebo, tedaj ustvarimo besedo s posebnim pomenom. Virulo ni isto kot viro, ampak pomeni "osebo, ki jo karakterizira moškost" = vireculo. Konatulo naj bi bil v načelu "oseba, ki jo označuje poznanost" = famulo, medtem ko je konato preprosto "oseba, ki je nekomu znana".

UL se uporablja tudi kot navaden koren: ulo =  oseba brez kakšne posebne značilnosti.

UM

Pripona UM nima definiranega pomena. Z njo delamo besede, ki imajo kakšno povezavo s tistim, kar stoji pred UM. Vse besede z UM se je treba posebej naučiti. Vendar obstaja nekaj skupin besed z UM s podobnimi pomeni.

Mnoge besede z UM pomenijo "delovati na določen način s tistim, kar stoji pred UM":

  • foliofoliumi = obračati liste knjige ali časopisa, da bi hitro ali mimogrede nekoliko brali, listati
  • palpebropalpebrumi = hitro zapirati in odpirati veke, mežikati
  • brakobrakumi = objeti

Nekatere besede z UM pomenijo "oskrbeti na določen način s tistim, kar stoji pred UM":

  • aeroaerumi = izpostaviti zraku, pripustiti zrak za osvežitev
  • sukerosukerumi = pokriti, posipati s sladkorjem

Skupina besed z UM prikazuje način eksekucije, moritve:

  • krucokrucumi = pribiti ali privezati na križ, križanje
  • pendipendumi = obesiti z vrvjo okoli vratu

Nekatere besede z UM so imena delov oblačil ali podobna stvar. Tisto, kar stoji pred UM, prikazuje del telesa, pri katerem se stvar nahaja.

  • kolokolumo = del oblačila, ki objema vrat
  • nazonazumo = vrsta očal, ki so nataknjena na nos, ščipalnik

UM se uporablja v matematiki za imena številskih sistemov. UM postavimo za številom, ki prikazuje, koliko števk uporablja sistem:

  • duduuma nombrosistemo = sistem z dvema števkama, binarni sistem
  • dekdekuma nombrosistemo = sistem z desetimi števkami, decimalni sistem

Nekaj drugih besed z UM:

  • malvarmamalvarmumi = zboleti za kašelj, nahod itd. (predpostavljeno zaradi hladu), prehladiti se
  • plenaplenumi = izpolniti (nalogo, dolžnost ipd.), izvršiti
  • gustigustumi = čutiti okus, poskusiti okus
  • lotolotumi = (raz)dati/nagraditi po odločitvi z žrebanjem
  • komunakomunumo = upravno okrožje okoli mesta, društvo ali organizacija za skupno delovanje, bivanje itd., skupnost
  • dekstradekstruma = tak, da se obrača ali ovija na desno (v smeri urinega kazalca), desnovijačen
  • proksimaproksimume = ne natančno, približno
  • umo = zadeva, katere imena se trenutno ne spomnimo, čudna zadeva ali zadeva, ki se je ne da opisati, one

Če hočemo ustvariti novo besedo z UM, bodimo zelo previdni, ker je drugi morda ne bodo razumeli. Beseda z UM, ki se pridružuje kateri izmed prejšnjih skupin, bo lažje sprejeta, medtem ko je besedo z UM, ki ni podobna že obstoječi besedi z UM, težje uvesti. Često kljub temu naredimo besedo z UM, ki jo razumejo zaradi konteksta in ki kasneje izgine.

Nazaj na začetek